You need to sign in or sign up before continuing.
Take a photo of a barcode or cover
adventurous
emotional
tense
medium-paced
Plot or Character Driven:
Plot
Strong character development:
No
Loveable characters:
Yes
Diverse cast of characters:
Yes
Flaws of characters a main focus:
Complicated
I’ve edited my ratings of the Harry Potter books/series because of the reprehensible remarks and behaviors of JK Rowling. I used to read the entire series at least once a year, but now, I can’t bring myself to read them at all. I’m glad that the cast of the movies stood against her, as I’m able to watch those without getting angry.
adventurous
emotional
mysterious
medium-paced
Plot or Character Driven:
A mix
Strong character development:
Yes
Loveable characters:
Yes
Diverse cast of characters:
No
Flaws of characters a main focus:
No
adventurous
medium-paced
adventurous
dark
mysterious
sad
fast-paced
Plot or Character Driven:
Plot
Strong character development:
Yes
Loveable characters:
Yes
Diverse cast of characters:
Yes
Flaws of characters a main focus:
No
Počasi se mi dozdeva, da so le redki odrasli čarovniki v svetu Rowlingove dovolj prisebni, da jih sploh lahko imenujemo za odrasle. Medtem ko McHudurra, gospod in gospa Weasley ter Remus Wulf odlično igrajo starševske figure za mladega Harryja, so premnogi preostali liki le popačena verzija otroških čustvenih stanj, ki jih že naši glavni junaki pri 15 letih gladko prerastejo: Rawsova zamerljivost in znašanje nad Harryjem je, še posebej zdaj, ko izvemo, da je to v veliki meri plod njegovih otroških frustracij, nadvse nagnusna. Temyno, ministra in diktaturo z lažno propagando, ki jo izvajata, na žalost zlahka primerjamo s kakšnim še posebej perečim režimom v sodobnem svetu. Lucius Malfoy se s svojim kompleksom večvrednosti in klečeplaznostjo zdi kot napihnjena različica svojega sina. Še celo Hagrid se mi v vsaki knjigi bolj priskuti zaradi svoje brezbrižnosti do poklica profesorja in potrebe svojih študentov, ki jih vedno znova podjarmi svoji lastni obsesiji z nevarnimi čarobnimi bitji - tu se moram žal strinjati z večino Harryjevih sošolcev. Da Siriusa z njegovim večnim otročjim kujanjem sploh ne omenjam. Lastnoročno lahko pobere zasluge za večino negativnih občutij, ki Harryja prežemajo celo leto, vključno s krivdo, ki jo Harry čuti za Siriusovo smrt. Njegova nezmožnost ločevanja Harryja od Jamesa je neprimerno bolj pomilovanja vredna in škodljiva za mladega čarovnika, kot Rawsova. In, če sem že tu, da izrazim svoje mnenje, Sirius je najslabši možni nadomestek očeta, kar bi jih Harry na tej točki lahko imel. Oziroma, bolje povedano: je Sirius očetovska figura za Harryja ali Harry za Siriusa?
Ne morem reči, da Rowlingova takih malo da ne kontroverznih značajskih lastnosti in dejanj ne naslovi - Hermiona Harryja večkrat opozori na Siriusovo nagnjenje k nepremišljenosti, Dumbledore se Harryju opraviči za Rawsovo nezmožnost premagovanja otroških travm. In kot bralec dobro začutiš frustracijo glavnih junakov, tako znano iz lastnega otroštva, kadar se svet odraslih zdi povsem nesmiseln. A nikakor se ne morem otresti vtisa, da čarovniški svet, kljub vsem svojim nevarnostim, mladim čarovnikom enostavno ne pusti odrasti.
Nasprotno vedno znova občudujem pristnost, s katero se otroci v zgodbi odzivajo na dogajanje okoli sebe. Ronova nevoščljivost Harryju glede njegovega uspeha v quidditchu in želja po dokazovanju, predvsem starejšim bratom, Chojina nezmožnost odločiti se, ali ji je Harry všeč ali pa si le delita skupno travmo, Harryjeva zafrustriranost in muhavost zaradi občutka odrinjenosti na rob dogajanja ter Hermionina konstantna hoja po prstih okoli vseh, ki so ji ljubi, je le nekaj primerov. Otroci so človeški in odrasli so otročji, to je očitno moto Feniksovega reda.
"Živijo, Harry," se mu je zarežal George. "Se nama je zdelo, da slišiva tvoj milozvočni glas."
"Jeze res ne moreš takole tlačiti vase, daj si vendar duška," se mu je zarežal Fred. "Čisto možno je namreč, da je sto kilometrov stran še vedno kakšen človek, ki te ni slišal."
Ne morem reči, da Rowlingova takih malo da ne kontroverznih značajskih lastnosti in dejanj ne naslovi - Hermiona Harryja večkrat opozori na Siriusovo nagnjenje k nepremišljenosti, Dumbledore se Harryju opraviči za Rawsovo nezmožnost premagovanja otroških travm. In kot bralec dobro začutiš frustracijo glavnih junakov, tako znano iz lastnega otroštva, kadar se svet odraslih zdi povsem nesmiseln. A nikakor se ne morem otresti vtisa, da čarovniški svet, kljub vsem svojim nevarnostim, mladim čarovnikom enostavno ne pusti odrasti.
Nasprotno vedno znova občudujem pristnost, s katero se otroci v zgodbi odzivajo na dogajanje okoli sebe. Ronova nevoščljivost Harryju glede njegovega uspeha v quidditchu in želja po dokazovanju, predvsem starejšim bratom, Chojina nezmožnost odločiti se, ali ji je Harry všeč ali pa si le delita skupno travmo, Harryjeva zafrustriranost in muhavost zaradi občutka odrinjenosti na rob dogajanja ter Hermionina konstantna hoja po prstih okoli vseh, ki so ji ljubi, je le nekaj primerov. Otroci so človeški in odrasli so otročji, to je očitno moto Feniksovega reda.
"Živijo, Harry," se mu je zarežal George. "Se nama je zdelo, da slišiva tvoj milozvočni glas."
"Jeze res ne moreš takole tlačiti vase, daj si vendar duška," se mu je zarežal Fred. "Čisto možno je namreč, da je sto kilometrov stran še vedno kakšen človek, ki te ni slišal."
adventurous
medium-paced
Plot or Character Driven:
A mix
Strong character development:
Yes
Loveable characters:
Yes
Diverse cast of characters:
Yes
Flaws of characters a main focus:
No
adventurous
fast-paced
I really didn’t know what to expect going into this just because of the sheer length of it, but if this book was 2000 pages I would’ve read every single page. It was just unlike anything I have ever read before. All my preconceptions about Harry Potter are gone & now I totally understand the immense hype surrounding this entire franchise.